Kurjenje doma

kurjenje doma

Kakovost zraka bo boljša, če poskrbimo za redno vzdrževanje kurilnih naprav ter v primeru ogrevanja z lesom zagotovimo primerno suho gorivo in pravilno rabo peči.

S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi.

Pri kurjenju naravnega lesa nastaja cela vrsta škodljivih snovi. Med njimi so: prašni delci, ogljikov monoksid (CO), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), težke kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) – med njimi tudi benzo(a)piren in obstojna organska onesnaževala (POPs) – med njimi tudi dioksini.
Zloženka o pravilnem kurjenju z lesom:
Podrobnejši napotki za pravilno kurjenje z lesom:
Zrak in promet

Vožnja z avtomobilom

Kakovost zraka je odvisna tudi od odločitev in ravnanja nas posameznikov v prometu. Kadar je možno, namesto osebnega avtomobila, raje uporabimo javni potniški promet, kolo ali gremo peš.

Kot voznik avtomobila lahko prispevate k boljši kakovosti zraka ter obenem prihranite denar:

  • z upoštevanjem nasvetov o varčni vožnji,
  • z nakupom okolju prijaznejšega avtomobila.

 

Največ delcev, dušikovih oksidov (NOx) in rakotvornega onesnaževala
benzo(a)piren prihaja iz izpuha vozil na dizelski pogon.

Priročnik o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka novih osebnih avtomobilov:

pdf-ikonca-promet

Prilogi priročnika:

  • seznam 10 najvarčnejših modelov novih osebnih avtomobilov in
  • seznam vseh modelov novih osebnih avtomobilov, ki so v tekočem letu naprodaj na ozemlju Republike Slovenije,

sta objavljeni na spletni strani ARSO.


Nasveti voznikom za varčno vožnjo

 

  1. Poskrbite, da bo vaše vozilo redno in dobro vzdrževano.
    Stalno preverjajte nivo olja. Pravilno vzdrževana vozila
    delujejo bolj učinkovito, porabijo manj goriva in manj emisij
    onesnaževal zunanjega zraka.
  2. Vklopite klimatsko napravo samo, kadar je potrebno.
    Prekomerna uporaba klimatske naprave povečuje porabo
    goriva do 5 % – zato so višje tudi emisije onesnaževal
    zunanjega zraka.
  3. Vsak mesec preverite tlak v pnevmatikah. Premalo
    napolnjene pnevmatike lahko povečajo porabo
    goriva do 4 %.
  4. Zaprite okna, še zlasti pri višjih hitrostih, ter odstranite
    prazne strešne prtljažnike. Ta ukrep bo zmanjšal upor vetra
    in lahko zmanjša porabo goriva do 10 %.
  5. Vozite premišljeno in predvsem s prilagojeno hitrostjo.
    Vsakič, ko nenadoma pospešujete ali zavirate, motor
    porabi več goriva in več onesnaževal zunanjega zraka.
    Pri hitrosti 120 km/h porabi vozilo tudi do 20 % več goriva
    (bencin in dizel) kot pri hitrosti 100 km/h
    za enako prevoženo razdaljo. Vozilo porabi najmanj goriva,
    če vozi s hitrostjo med 55 km/h in 80 km/h.
  1. Pri pospeševanju čim hitreje prestavite v višjo prestavo.
    Višje prestave (4., 5. ali 6.) so varčnejše z vidika porabe
    goriva.
  2. Odstranite nepotrebno težo iz prtljažnika in zadnjih
    sedežev. Bolj kot je avto obremenjen, težje deluje motor in
    višja je poraba goriva.
  3. Takoj po zagonu motorja začnite z vožnjo in ugasnite
    motor, ko stojite na mestu več kot minuto. Sodobni motorji
    vam omogočajo takojšen začetek vožnje in tako nižjo
    porabo goriva.
  4. Poskušajte predvideti prometni pretok. Spremljajte
    dogajanje pred vami s čim večje razdalje, da se v toku
    prometa izognete nepotrebnemu zaustavljanju in
    speljevanju.
  5. Razmislite o možnosti, da se z drugimi dogovorite za
    skupno vožnjo v službo ali na prostočasne aktivnosti.
    Pripomogli boste k zmanjšanju prometnih zamaškov in
    porabe goriva ter k čistejšemu zraku in zmanjševanju
    podnebnih sprememb.

PRI HITROSTI 120 km/h PORABI AVTOMOBIL TUDI DO 20% VEČ GORIVA (BENCIN IN DIZEL) KOT PRI HITROSTI 100 km/h ZA ENAKO PREVOŽENO RAZDALJO.

AVTOMOBIL PORABI NAJMANJ GORIVA, ČE VOZI S HITROSTJO MED 55 km/h IN 80 km/h.

IZ IZPUHA VOZIL NAJVEČ DELCEV IN PREDHODNIKOV SEKUNDARNIH DELCEV PRISPEVAJO VOZILA NA DIZELSKI POGON.

POMEMBEN VIR RAKOTVORNEGA BENZO(A)PIRENA (BaP) SO AVTOMOBILSKI IZPUŠNI PLINI, ZLASTI IZPUŠNI PLINI DIZELSKIH VOZIL.

VSAK PROSTI TEK, DALJŠI OD 10 SEKUND, PORABI VEČ GORIVA KOT UGAŠANJE IN PRIŽIGANJE MOTORJA.

STROŠEK OBRABE AKUMULATORJA IN UPLINJAČA PRI POGOSTEM PRIŽIGANJU JE NEKAJ DESETKRAT NIŽJI OD STROŠKA GORIVA, PORABLJENEGA MED PROSTIM TEKOM.

zrak v kmetijstvu

Kmetijstvo

Z dobro prakso pri kmetovanju in s pravilnim gnojenjem prispevajmo k zmanjšanju onesnaženosti zraka. Z zmanjšanjem izpustov amonijaka privarčujemo pri nakupu dušikovih gnojil.

Pri nepravilnemu gnojenju so izpusti
amonijaka v zrak zelo veliki, s tem
izgubljamo v ozračje dušik, ki je
dragoceno rastlinsko hranilo.

Kmetijstvo pomembno prispeva k koncentracijam delcev PM10, tako preko neposrednih emisij delcev kot tudi zaradi emisij amonijaka, ki je pomemben predhodnik sekundarnih delcev. Emisije metana iz kmetijstva pa prispevajo k nastanku prizemnega ozona.

Amonijak lahko povzroča kmetijstvu
in okolju precej škode, v velikih
koncentracijah neposredno škoduje
zdravju in počutju ljudi ter domačih živali,

  • je neposredno toksičen za rastline,
  • v obliki soli se prenaša na velike
    razdalje in pomembno prispeva  h kislemu dežju,
  • povzroča nastajanje prašnih
    delcev PM10,
  • povzroča zakisljevanje zemlje,
  • povzroča odlaganje dušika v naravne
    ekosisteme in s tem njihove
    spremembe (evtrofikacija).

Kako zmanjšati izpuste amonijaka v kmetijstvu:

Odprta kurišča

Kurjenje na prostem

Ne kurimo zelenega odreza in drugih vrtnih ostankov na prostem, še posebej ne vlažnega. Ne sežigajmo žetvenih ostankov ter ne kurimo na travnikih in gozdnih obronkih, ki niso bili pokošeni. Izjema je le sežig okuženih rastlin za zatiranje bolezni. Pri kurjenju kresov bodimo zmerni ali se jim raje odpovejmo.

Kurjenje na prostem obremenjuje zunanji zrak z visokimi emisijami delcev PM10 in drugimi strupenimi snovmi.

Pri zgorevanju izven naprav se v znatni meri tvorijo delci, ki so vidni kot dim, poleg njih pa še številne druge strupene snovi, kot na primer dioksini, rakotvorni benzen ter benzo(a)piren (BaP). Še posebej visoke emisije onesnaževal nastanejo takrat, ko zaradi različnih vzrokov snovi ne zgorevajo s plamenom, temveč tlijo.

To velja tako za kurjenje odpadkov, ki je prepovedano, kakor tudi za v Sloveniji še precej razširjeno kurjenje zelenega odreza in drugih vrtnih ostankov.

Tudi na travnikih in gozdnih obronkih, ki niso bili pokošeni, marsikdo spomladi zakuri suho travo. Včasih so zaradi kurjenja zadimljene cele doline in naselja.

Na kresu je prepovedano kurjenje odpadkov kot so npr. stare avtomobilske pnevmatike, obdelan les, odpadna embalaža.

Če se kresovanju ne moremo odpovedati, naj bo velikost kresov vsaj razumno velika. Les, ki se kuri na kresu, naj bo naraven in čim bolj suh. Kresovi naj bodo stran od naselij.


S kurjenjem v naravi in na kmetijskih površinah tudi močno vplivamo na rastlinski in živalski svet požganih površin. Kurjenje žetvenih ostankov zmanjšuje biološko aktivnost tal.
Za ohranjanje rodovitnosti tal in delovanje gozdnega ekosistema je koristno, da v gozdovih pustimo zadostno količino odmrle lesne mase, vključno z debelejšimi drevesi, ki so pomembna za obstoj vitalnih populacij mnogih gozdnih živalskih vrst.
Pašniki, gozdni obronki, skupine drevja in grmovja sredi kmetijskih zemljišč so zavetišča za rastlinske in živalske vrste, ki smo jih pregnali iz gnojenih in obdelanih polj ter travnikov. Na pogoriščih vsako leto znova odženejo pionirske rastline, ki dobro prenašajo požig. Bolj občutljivih in ponavadi tudi redkih rastlin pa tu ne bomo našli.
ognjemeti in pirotehnika

OGNJEMETI IN DRUGA PIROTEHNIKA

Odpovejmo se ognjemetom in drugi zabavni pirotehniki. Ognjemeti zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal v zraku: delcev PM10, dušikovih oksidov (NOx), žveplovega dioksida (SO2) in številnih drugih zelo strupenih snovi.

Delci, ki so posledica ognjemetov, so zelo majhni, pod 1 mikron, zato lahko prodrejo globoko v pljuča in telo. Vsebujejo lahko kalij (K), stroncij (Sr), vanadij (V), titan(Ti),
barij (Ba), baker (Cu), svinec (Pb), magnezij (Mg), aluminij (Al), antimon (Sb), žveplo (S), molibden (Mo), mangan (Mn), fosfor (P), cink (Zn), saje…

Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot en teden. Ko se posedejo na površino, se lahko delci, če ni padavin, ponovno vrnejo v ozračje (npr.
kot posledica cestnega prometa ali vetra). Ko jih padavine sperejo iz ozračja in tal, onesnažijo površinske vode in podtalnico (iz tega vidika so problematični zlasti perklorati, ki so endokrini motilci hormonov).

Zloženka o škodljivosti ognjemetov in druge pirotehnike:
pdf-ikonca-ognjemeti

Že več let ugotavljamo, da so koncentracije delcev PM10 v prazničnem času, predvsem v silvestrski noči, močno povišane.
Ob zelo mrzlem in stabilnem vremenu koncentracijo delcev v zraku povečajo predvsem izpusti zaradi ogrevanja stavb in prometa. Obremenjenost zraka z delci pa dodatno poveča še uporaba pirotehničnih sredstev.

Potek koncentracij delcev PM10 ob prehodu 2014/2015 je prikazan na spodnji sliki. (Dnevna mejna koncentracija je 50 mikrogramov/m3).

Izpostavljenost emisiji onesnaževal, ki jo povzroča ognjemet, lahko sproži težji astmatični napad, ki lahko pri občutljivejših skupinah bolnikov (npr. pri otrocih) povzroči tudi smrt.
Drobni delci, ki vsebujejo kovine, povzročajo vnetje dihalnih poti in pljuč tudi pri sicer zdravih ljudeh.

ognjemetiGraf